MELINCI
Zgodovina
Zgodovina

Zgodovina vasi Melinci je lepo opisana v prispevku Melinci - kronika vasi ter nekaj drugih knjigah, na katere sem naletela pri iskanju podatkov. Glavnino podatkov sem črpala iz knjig, ki jih je pripravil Nace Duh iz Melincev. Na tem mestu povzemam le nekaj poudarkov in zanimivosti iz bogatega zapisa, seveda pa vam vse ostale knjige in zapise priporočam v branje.

Za uvod najprej nekaj poimenovanj vasi Melinci, katera zasledimo skozi zgodovinske zapise:

v prvem pisnem dokumentu se vas imenuje Hmelnice (1322), nato  Hmeliniche (1322/1335), pozneje  Hmelinica  (1379), Nova vas (1381), Villa Wufalu (1389), Melinche (1411), Hmelenyeze (1481), Welinzen (1894) in po letu 1898 Muramelence.

Prve zgodovinske podatke o vasi Melinci imamo iz leta 1379, ko so omenjeni skupaj z Beltinci, Lipovci, Bratonci, Dokležovjem, Ižakovci in Odranci. Vse te vasi so bile v lasti dolnjelendavske rodbine Banfijev.

Po ustnem izročilu naj bi vas nastala na otoku reke Mure. Že prvotni prebivalci naj bi se naseljevali na otokih, ki jih je ustvarjala neukročena Mura in to iz več razlogov:

– bližina vode, ki je bila osnova za preživetje

– rodovitna zemlja, na kateri so gojili razne pridelke

– bližina hrane, saj se je še pozneje veliko prebivalcev preživljalo z ribolovom

– iz obrambnih razlogov. Pohodi različnih plemen so zaradi lažjega prehoda potekali po ravninskem delu. Končali so se ponavadi z ropanji in požigi. Prebivalcem na otokih je nudila Mura naravno varnost in lažjo obrambo.

Razen vasi Melinci v ožjem smislu, sta ob pravokotno razporejenih ulicah še dva dela: “Nova vas” ter “Štrigovska vas”. Nova vas se razprostira ob cesti proti Odrancem. Domačini, katerim je Mura odnesla domove, bi naj dobili nadomestno zemljo in zgradili domove na novo – od tod Nova vas. Zanimivo je, da se cela vas Melinci v letu 1381 imenuje »Nova vas«. Prvotna lega vasi je bila onstran sedanjega toka reke Mure. Zaradi nenehnih poplav, ko je nepredvidljiva Mura odnašala kar cele domove, so vas odmaknili od Mure na današnjo lokacijo. Štrigovska vas pa se imenuje po prebivalcu iz sosednje Hrvaške, Štrigove, ki je živel v tem delu vasi. Na drugi strani Mure imajo domačini tudi gozdove, saj je prvotna vas segala do »stare Mure«. Sedanji tok Mure je bil umetno izkopan za časa Madžarov. Prej je tukaj tekel le potok.

 

Zanimiva je omemba broda na Melincih v listinah iz leta 1443 in 1462. Brod na Muri še danes povezuje Melince in Krapje.

Leta 1698 spadajo Melinci v župnijo Marije vnebovzete v Turnišču. Omenjeni so kot Melincz.

Leta 1855 so krajani Ižakovec, Dokležovja in Melinec na lastno pobudo zgradili katoliško ljudsko šolo. Šola na Melincih je bila ustanovljena leta 1893. Pouk je potekal v dveh zasebnih hišah. Leta 1914 je bila zgrajena nova šola.

 

1. januarja 1921 je bil izveden prvi popis prebivalstva v Kraljevini SHS. Na Melincih je živelo 990 oseb, vsi so se izrekli za rimokatolike.

Kot zanimivost dodajam popis prebivalstva od leta 1836 do leta 1941 v dolnjelendavskem okraju:

Melinci - 1836 : 725 prebivalcev

Melinci - 1890: 840 prebivalcev,

Melinci - 1900: 882 prebivalcev,

Melinci - 1910: 908 prebivalcev,

Melinci - 1941: 1017 prebivalcev,

 

ter novejše podatke:

Melinci - 1971: 1101 prebivalcev,

Melinci - 2000: 899 prebivalcev,

Melinci - 2014: 817 prebivalcev.

Danes najstarejša prebivalca na Melincih sta Ropoša Katarina, rojena leta 1921 ter Erjavec Jožef, rojen leta 1924.

 

V vasi so leta 1956 dobili elektriko.

Ko govorimo o zgodovini vasi, nikakor ne moremo prezreti kapele »Marije Snežne«. Na mestu današnje kapele je stal leseni zvonik z zvonom, kateri je bil kupljen v času župana Škafar Matija leta 1882. Zvon je tehtal 84 kg in stal takratnih 300 kron. Poleg zvonika je bilo veliko razpelo – križ.

Ozmec Ivan, takratni župan vasi, je bil pobudnik gradnje kapele, saj je sčasoma lesen zvonik bil potreben temeljite obnove. Leta 1912 je bila kapela zgrajena (zazidana) in sicer z dobrodelnimi prispevki krajanov ter veliko prostovoljnega dela. Gradnja kapele je bila vseskozi ovirana s strani madžarske državne oblasti; madžarski učitelji so se zavzeli in predlagali, da je šola bolj pomembna in potrebna. Vaščani so ponovno pokazali složnost in leta 1914 je bila zgrajena tudi šola, prav tako s prispevki in prostovoljnim delom prebivalcev Melinec. V tem času so dela pri kapeli obstala.

Blagoslov kapele je bil dne 7.11.1914. Zaradi 1. svetovne vojne je bila šola končana nekoliko pozneje, blagoslov je bil septembra 1917. V istem letu je madžarska oblast odpeljala zvon s kapele za potrebe vojnega orožja.

Od leta 1952 se pojavljajo pobude prebivalcev za povečanje kapele ali gradnjo nove cerkve. Končno vaščani na referendumu sklenejo, da bodo kapelo razširili in dela se začnejo v letu 1978. Kapela v današnji podobi je blagoslovljena 5.7.1981.

Izbrskam tudi zanimivost: beltinska grofica kupi za melinčko kapelo novi kelih, kateri pa je bil s stani župnika Zrinyi Karola zadržan v Beltincih, na Melince pa so poslali starega.

 

 

MELINCI
Aktualno
Utrinki iz galerije fotografij